Omemba: Božo Repe

»Slovenija je bila razdeljena na historične dežele. V vseh teh historičnih deželah so Slovenci imeli večino samo na Kranjskem. Najslabše glede prevlade Nemcev je bilo ravno na Koroškem. Korošci so bili tam že v času Avstro-Ogrske v nezavidljivem položaju.«

»Utrakvistična šola učencem ni posredovala slovenskega knjižnega jezika. Naučila je sicer učence brati in pisati, kolikor je bilo to nujno, vendar glavni učni cilj je bilo učenje nemščine.«

»Ko je bilo objavljeno, da plebiscit bo, se je na obeh straneh začel strahovit boj za duše. Pri čemer nobena stran, ne slovenska ne avstrijska, ni ravnala v rokavicah.«

»Predstavniki Političnogospodarskega društva za koroške Slovence so razmišljali, kaj naj naredijo. Svetovati ljudem, naj ostanejo doma, bi bil nekakšen samomor v takem totalitarnem režimu.«

»To je bila mednarodna pogodba, Slovenija pa ni postala njena naslednica kljub raznim predlogom, da bi vložila depozitarstvo na Avstrijsko državno pogodbo.«

»Meja je namreč razdelila ozemlje, ki je pred letom 1918 pripadalo enotni državi Avstro-Ogrski.«

»Občutek prizadetosti, ki je ostal, je nova meja neizogibno povzročila številne travme.«

»Zgodovina je za mnoge kot samopostrežna trgovina.«

»Nedavno sem intervjuval slovenskega zgodovinarja dr. Boža Repeta, vprašal sem ga podobno.«

»Vedno sem optimist.«

»Mislim, da biologija naredi svoje.«

»Vendar pa če vprašate moje študente, rojene leta 2005, če ne prihajajo iz družin, kjer je nekdo padel ali ima kakšno travmo, potem ne vidijo nobenega problema.«

»Nacionalizem je postal bolj sprejemljiv kot internacionalizem.«

»Mislim, da gre tudi za učinek 'prepovedanega sadeža': ker se o Thompsonu govori kot o nečem prepovedanem, je še bolj privlačen.«

»V preostalih dobrih 1000 letih smo skupaj gradili hiše, hodili na rojstne dneve, se poročali, poslušali isto glasbo, igrali nogomet, bili smo si botri.«

»Med mladimi je bila večina antifašistično razpoložena.«

»Saj so bili Rimljani tudi.«

»Krvni davek je bil zelo visok tako med študenti kot med profesorji.«

»Uzakoni se z resolucijo o kulturnem molku natanko eno leto po napadu na Jugoslavijo.«

»Ti načrti so se seveda prilagajali in modernizirali.«

»Ali bi v današnji družbi našli posameznike in skupine, ki bi bili sposobni, voljni, imeli ideje in lahko storili kaj takšnega?«

»Leta 1941 je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih več kot 2200 študentov, dve leti pozneje le še 1400. Kar 600 jih je šlo v partizane, 200 jih je padlo. Tudi tisti, ki so ostali, so pomagali osvobodilni organizaciji. Mnogi so bili ustreljeni, profesorji zaprti, izgnani.«

»Dekana Šturma in tajnika univerze Karla Sketlja je leta 1944 umorila tajna domobranska organizacija Črna roka.«

»Da se slovenski partizani borijo 's puško in knjigo'.«

»Ljudje, o katerih govori ta razstava, so imeli voljo, so imeli vizijo.«

»Slovenska družba je v 30 letih postala družba antiintelektualizma.«

»Če nas bo razstava vsaj za trenutek spodbudila h kritičnemu razmisleku o naši odgovornosti, o vlogi znanja, kulture in univerze v slovenski družbi in o prihodnosti te države, za katero je tedanja generacija toliko žrtvovala, je dosegla svoj namen.«

»To je bilo eno spontano veselje v Ljubljani.«

»Mislim, da je to zadnji trenutek, da imamo še žive priče.«

»V moji generaciji je bilo v izobraževanju za naš takratni okus poučevanja o narodnoosvobodilni borbi in drugi svetovni vojni preveč.«